Služba po končanem šolanju ni samoumevna
16. 11. 2011
V devetdesetih so se spremenile razmere v službi. Povečala se je napetost, slog vodenja je postal avtoritaren, delavci manj zaščiteni. Služba je postala visoko individualizirana, menedžment je postal bolj osredotočen na naloge in manj na ljudi. Služba, ki jo lahko v hipu izgubiš, ni bila več mesto za posvečanje drugim, saj so postali delavci zaradi vsakdanje negotovosti vse bolj usmerjeni vase.
Drugače je seveda bilo v osemdesetih letih. Skladno s tedanjo ideologijo je bila služba hkrati dolžnost in pravica, na lestvici pomembnosti je bila pred družino. S spremembami v državi se je spremenil tudi odnos do službe. Prišla so devetdeseta leta, ko služba ni prinašala več dovolj velike varnosti, posamezniki so jo začeli iskati v družini. Na lestvici pomembnosti je družina zamenjala službo.
Kljub visoki brezposelnosti je služba še danes manj pomembna kot družina. Redna služba je postala redka dobrina in Slovenci so ugotovili, da lahko preživijo tudi drugače. Če je bila v osemdesetih letih služba Slovencem sredstvo za zagotavljanje prihodnosti svojim otrokom, se je v devetdesetih služba začela enačiti z udobnim in varnim življenjem ter mirno starostjo.
Služba je seveda še vedno zelo pomembna, za mlade pomeni materialno osamosvojitev in prehod v odraslost. Tisti, ki imajo več socialnih in osebnih resursov, že zgodaj začnejo načrtovati svojo kariero, poiščejo službo ter obvladujejo tveganje in negotovost. Za veliko mladih je danes značilno že zgodnje načrtovanje kariere, ki jih pripelje do službe.
Služba po končanem šolanju ni samoumevna, postala je projekt, za katerega si sam odgovoren in ga načrtuješ s pomočjo družine ter socialne mreže sorodnikov in prijateljev. Starši so najboljši svetovalci in zaupniki. Problem je pri tistih mladih, ki teh resursov nimajo. V sodobni družbi, ki je usmerjena v kariero, sta prizadeti samopodoba in samospoštovanje.
Prva služba je običajno začasna in za določen čas. Temu se je mlada generacija že prilagodila. Služba ni samoumevna, je del kakovosti življenja, najpomembnejše ni več le plačilo, pomembni so tudi samorealizacija, ustvarjalnost, dobri odnosi. Mladi načrtujejo službo glede na željo po družini, prosti čas, izobraževanje.
